Na kratko o Gradeviziji
Kaj je Gradevizija?
Gradevizija je mnogo več kot le glasbeni festival. Je praznik glasbe, petja, nastopanja, poguma, dobre volje in obilo smeha. Je dogodek, ki združuje ljudi, ustvarja nepozabne trenutke in širi pozitivno energijo. A kako opisati vse to z eno samo besedo? Nemogoče. Ime Gradevizija je nastalo po priimku enega izmed ustanoviteljev, Dejana Primoža Gradišnika, in nosi s sabo zgodbo, ki jo je vredno slišati.
Leto 1997. Vse se je začelo v skromni kuhinji Dejanovega stanovanja. Želja po petju pred občinstvom je bila tako močna, da sta z Uršo organizirala prvo Gradevizijo – pred štirimi gledalci. Ti štirje so bili hkrati občinstvo in strokovna žirija, Dejan in Urša pa sta nastopila kot solo pevca ali duet. Smeha ni manjkalo, prav tako ne navdušenja – celo tako močnega, da so ju gledalci prepričali, da mora biti tudi druga izvedba. Razlog za to ostaja nepojasnjen. A z vsako naslednjo izvedbo je Gradevizija rasla. Ko so štiri stene restavracije Gradišnik postale premajhne za vse, ki so želeli sodelovati, se je festival preselil na novo lokacijo.
Naslednji dom Gradevizije je postala Metelkova, prostor, ki je bil cenovno dostopen in je festivalu omogočil nadaljnji razvoj. Zasedba se je razširila – pridružila se je prva članica strokovne komisije, Deja Mušič, priznana voditeljica karaok na RTV Slovenija. Z novo energijo in večjim občinstvom je Gradevizija postala vse bolj priljubljena. A tudi Metelkova je postala pretesna. Festival je leta 2004 našel svoj novi dom v dvorani Kulturnega doma Črnuče, kjer je na deveti izvedbi festival spremljalo že 100 gledalcev. Z zaslonom, glasovalno tabelo in snemalcem Erikom so bili postavljeni temelji za Gradevizijo, kot jo poznamo danes.
Leta so minevala, a Gradevizija je rasla. Petčlanska strokovna žirija, navdušena publika, poln oder nastopajočih in neomajna energija, ki jo čutimo še danes. Festival je postal prepoznaven in v njem so sodelovali mnogi glasbeniki, kulturniki, medijske osebnosti – tisti, ki jih cenimo in spoštujemo. Hvaležnost do vseh, ki so pripomogli k rasti tega festivala, je neizmerna – za vse pretekle trenutke in za tiste, ki še prihajajo.
Gradevizija je postala kultna. In dokler bo med publiko in nastopajočimi vladala ta posebna kemija, bo Gradevizija živela naprej.